Zupnije.com | remsnik | zgodovina

Zgodovina

Cerkev sv. Jurija

REMŠNIK

Že bežen pogled na razglednico iz leta 1939 kaže na to, da se je vaški center v zadnjih šestdesetih letih bistveno spremenil. Pojavili so se povsem novi objekti. Na primer, tam kjer je danes šola je bilo takrat še polje, isto velja za manjši stanovanjski blok in pa dve hiši južno od cerkve. Danes sestavljajo vaški center predvsem objekti, ki zagotavljajo osnovno funkcioniranje vaške skupnosti. Na najvišji točki je farna cerkev, okrog je pokopališče, v neposredni bližini se nahaja še župnišče. Kot v vsaki običajni vasi je tudi tukaj najti še gostilno, trgovino, manjšo prireditveno dvorano, sejno sobo krajevne skupnosti  ter osnovno šolo s popolno osemletko. Te objekte dopolnjuje prej omenjenih nekaj stanovanjskih hiš ter manjši stanovanjski blok. V bližini šole se nahaja še športno igrišče z asfaltno prevleko.

Kako izgleda cerkev sv. Jurija?

Najbolje je, da se najprej lotim predstavitve cerkve sv. Jurija, osrednjega objekta okoli katerega se je skozi čas razvijalo celotno  naselje. Bližnje in širše, saj smo že v prejšnjem poglavju govorili bo tem, da gre na tem območju za poselitev s samotnimi kmetijami, ki so raztrošene naokoli. Že prvi pogled ne sliko kaže, da je zaradi svoje lokacije na tej vzpetinici cerkev kot nekakšen pastir, ki ima od tod pregled na svoje ovčice razkropljene po slemenih in pobočjih blizu in daleč naokoli. Prepričan sem, da izbira lokacije ni bila povsem naključna, kot tudi ni naključna njena podoba. Glede na čas, ko je bila zgrajena oziroma dograjena bi rekel, da je takšen gradbeni projekt občudovanja vredno dejanje, ki si ga danes zlepa ne bi privoščili, kljub boljši tehnologiji. V kratkem opisu bi o cerkvi povedal sledeče. Je enoladijska s polkrožno zaključenim prezbiterijem ter zvonikom na zahodni strani; skozi slednjega je tudi vhod vanjo. Z južne strani je pravokotno k prezbiteriju prislonjena zakristija. Zunanje fasade so členjene le na zvoniku, kjer posamezne člene tvorijo medetažni venci, vogalni pilastri, urna polja ter polkrožne bifore. Zvonik je prekrit z rdeče pobarvano pločevino, cerkev pa je prekrita z opečno strešno kritino. V notranjščini prehaja ladja v prezbiterij s šilasto sklenjenim slavolokom. Oboki so kapasti, oprema je baročna, veliki osrednji oltar je secesijski. Na glavnem oltarju je upodobljen mučenec sv. Jurij, ki je delo neznanega mojstra. Upodobljen je kot vitez. V levi roki drži meč, pod njegovimi nogami leži premagani zmaj. 

 

Kdo in kaj je bil sv. Jurij

O Juriju je dokaj zanesljivo znano, da se je rodil v 3. stoletju v turški pokrajini Kapadokiji, umrl pa leta 305 v Nikodemiji. Po drugih pričevanjih naj bi umrl v Lydda-Diospolis v Palestini. Je zavetnik viteških redov, tabornikov, kmetov, sedlarjev, rudarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik v vsakovrstnih bojih, za vreme, proti skušnjavam, proti vojnim nevarnostim, proti vročici, proti kugi; je tudi eden od štirinajstih priprošnjikov v stiski. Znan je tudi kot zavetnik mest in držav. Pri mestih naj omenim italijansko Genovo in naše glavno mesto Ljubljano. Kot zavetnik države se pojavlja v Gruziji, ki ima originalno ime Georgija, slednje izhaja iz njegovega imena. V Angliji, kjer je prav tako zavetnik, spada njegov praznik med največje v deželi. V Angliji je Juriju posvečenih sto šestdeset cerkva. O njegovem življenju ni nobenih zanesljivih podatkov, legend pa je toliko, da velja ta svetnik tudi za mitološko osebo. Najbolj znana je naslednja legenda.

 

Jurij naj bi izhajal iz imenitne družine v Kapadokiji, najprej je bil vojak, pozneje tribun v rimski vojski pod cesarjem Dioklecijanom. Za tega cesarja je znano, da je preganjal kristjane, med katere je spadal tudi Jurij.

V tistem času je deželo obvladoval zmaj, ki so mu morali vsak dan žrtvovati dve ovci, da so ga pomirili. Ko je zmanjkalo ovc je zmaj zahteval človeške žrtve. Žreb, ki bi naj določil prvo žrtev je izbral kraljevo hčerko, ki se je za žrtvovanje oblekla v nevestina oblačila. Tedaj je Jurij s sulico napadel zmaja, ga ranil in pripeljal pred ljudstvo. Obljubil je, da ga bo ubil, če se mu bodo vsi pustili krstiti. Ko sta se kralj in ljudstvo s tem strinjala, je Jurij ubil zmaja nato pa krstil petnajst tisoč ljudi.

 

Preganjalci kristjanov so Jurija leta 305 ujeli. Vsa mučenja, privezali so ga na kolo in vrgli v vrelo apno, je prestal brez poškodb. Ta čudež je na kraljico naredil tako močan vtis, da se je spreobrnila, zaradi česar so jo pozneje skupaj z Jurijem obglavili pred mestnimi vrati.

V Evropi se je legenda začela širiti v srednjem veku, zanjo so bili zaslužni vitezi – križarji, ki so ga začeli častiti kot svojega zavetnika.  

V cerkvi sta poleg glavnega oltarja še dva stranska. Desni je posvečen sv. Janezu Krstniku, katerega kip je na njem. Nad njim je  sicer napis sv. Frančišek, slednji je nekdaj stal na tem mestu, napis pa še ni bil zamenjan. Janez Krstnik je upodobljen s knjigo v roki, na njej je jagnje, v desnici drži palico s križem. Na levem oltarju je Marija Mati Božja, v naročju drži božje dete.

 

Cerkev je bila postavljena do leta 1169

Prvota cerkev iz leta 1165 je bila zgrajena v gotskem slogu, obok pa je bil zgrajen iz desk, šele kasneje so ga dali Remšničani sezidati. O postavitvi cerkve govori tudi legenda, ki je opisana v poglavju Brezni vrh in govori o stopinji sv. Jurija na Suškovem posestvu. Cerkev so pogosto doletele nesreče. Leta 1532 so po Remšniku pustošili Turki in jo močno poškodovali. Leta 1831 je vanjo udarila strela, leta 1863 pa je pogorela. Tedanji  župnik je povečal dajatve, da bi popravili cerkev, ljudje pa so se mu uprli in šli brez njegovega dovoljenja sekat v cerkveni gozd. Župnik jih je tožil in morali so mu povrniti škodo. Za cerkev pa kmetje denarja kljub temu niso hoteli dati, zato je morala cerkev vzeti posojilo pri »državni kasi«. Po načrtih bi morala biti obnovljena in dograjena cerkev popolnoma drugačna kot je dandanes, a zavoljo pomanjkanja sredstev so načrt opustili. V zapisku v cerkveni kroniki, ki opisuje takratno dogajanje, pisec obžaluje zavrnitev takratnih načrtov in kasnejšo obnovo cerkve, ki je bila dokončana v takšni podobi kakršno ima še danes. Na prvi pogled je lepa, vendar je neakustična.

 

Legenda o pogrezanju cerkve sv. Jurija

Na Kapli je znana legenda o pogrezanju cerkve sv. Jurija na Remšniku. Od kmeta Šrangerja je čudovit razgled daleč naokoli. Tako se vidi tudi remšniška cerkev, takoj za njo pa se vidi tudi cerkev sv. Janeza na Št. Janžu nad Radljami. Starejši ljudje vedo povedati, da se je preko remšniške cerkve nekdaj videl samo gornji del zvonika pri tej cerkvi. Danes se vidi že celotna, pa še del travnika pod njo. Temu pojavu bi naj botrovalo pogrezanje remšniške cerkve, ki se bolj in bolj pogreza. In kaj je razlog za to? 

Zgodba pripoveduje, da so na remšniškem pokopališču pokopana tri neposvečena trupla. Ta so vzrok za pogrezanje. Ko bodo ta trupla našli ter jih prekopali k Sv. Pankraciju na Radelci, se bo pogrezanje ustavilo. Posmrtne ostanke bodo morali odnesti po preprogi, ki bo segala od šentjurske cerkve do cerkve svetega Pankracija.  

 

Obzidano pokopališče, ki obkroža cerkev je iz leta 1417, bližnje baročno župnišče pa iz leta 1784; letnica je vklesana nad vhodnim portalom v župnišče. Pred tem je bilo župnišče precej manjše. O tem priča prvotni del, ki je še vedno ohranjen. Nahaja se na zadnji strani in izgleda kot prizidek k severovzhodnemu vogalu današnje stavbe, čeprav je situacija ravno obratna. 









free hit counters
free hit counters